6. razred
Učenci imajo uro slovenščine petkrat tedensko. Za predmet potrebujejo sledeče:
– črtani zvezek A4 format (na eni strani za jezikovne vaje in na drugi za spisje),
– 100-listni zvezek A5 format (za literarne zapise; ta zvezek imajo do konca devetletke),
– mapa (z rinki; vanjo bodo vlagali slovnična pravila in razlago – imajo do konca devetletke),
– delovni zvezek Gradim slovenski jezik 6 ter berilo Branje za sanje.
Učenci ne prinašajo vsega naštetega k vsem uram, ampak po dogovoru (slovnico: veliki zvezek, mapo, DZ; književnost: veliki in mali zvezek – berila imamo v šoli, zato jih ni potrebno nositi). V razredu imajo na razpolago tudi prostor v omari, kamor lahko odložijo mape, DZ …
Učenci preberejo 4 knjige domačega branja, to je obvezno za vse učence (dve knjigi dobijo v šoli, dve si izberejo sami). Vse vsebine bomo preverjale. Vsebino ene knjige bomo tudi pisno preverile in ocenile.
Seznam knjig za FBZ je že zapisan v zvezku za spisje – poznavanje vsebine bomo preverjale na urah, namenjenih Finžgarjevi bralni znački.
Pisno preverjanje znanja z ocenjevanjem – poleg slovnice bomo pisno preverjale in ocenile tudi obnovo, doživljajski in domišljijski spis (vse bomo najprej preverile) ter domače branje.
Ustno preverjanje znanja z ocenjevanjem – govorni nastop iz umetnostnega besedila in govorni nastop iz neumetnostnega besedila, seveda pa bomo tudi spraševale (učenci bodo seznanjeni z datumi).
Pri vseh preverjanjih znanja z ocenjevanjem velja naslednja lestvica ocen: do 47 % nezadostno (1), od 47 % zadostno (2), od 65 % dobro (3), od 80 % prav dobro (4) in od 90 % odlično (5).
Učenci v 6. razredu usvojijo naslednje izobraževalne cilje:
|
neumetnostno besedilo (slovnica) |
umetnostno besedilo (književnost) |
|
Poznajo naslednje jezikovne pojme: – prijavnica, naročilnica, – sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka, – besedna družina, koren, – sklon, – osebni zaimek, – oseba: prva, druga, tretja, – glagol, – časovna oblika: sedanjik, preteklik, prihodnjik, – prislov: krajevni, časovni, načinovni, – odvisni govor, premi govor, spremni stavek, dobesedni navedek, narekovaj, – oklepaj, – krajšava. V besedilih prepoznajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi. Uvrstijo besede med: – osebne zaimke, glagole, prislove – in utemeljijo svojo odločitev. Učenci v konkretnem primeru utemeljijo zapis premega govora. |
Poznajo T. Pavčka in H. C. Andersena. Razumejo in pravilno uporabljajo naslednje strokovne izraze: – poosebitev, – okrasni pridevek, – primera, – stalna besedna zveza, – igralec, vloga, – umetniško besedilo, trivialno besedilo, – kriminalka, – pustolovska zgodba, – strip, – mladinska povest, mladinski roman, – trivialna mladinska povest, trivialni mladinski roman, – film, filmska kriminalka, pustolovski film. |
Učenci dokaj redno dobivajo tudi domače naloge (krajše). Prosimo, da jih vzpodbujate, da jih bodo redno pisali.
Če imate morebiti še kakšno vprašanje, vam bomo nanj z veseljem odgovorile na govorilnih urah, do takrat pa vas, v upanju dobrega sodelovanja, lepo pozdravljamo.
7. razred
Učenci imajo uro slovenščine štirikrat tedensko. Za predmet potrebujejo sledeče:
– črtani zvezek A4 format (na eni strani za jezikovne vaje in na drugi za spisje),
– 100-listni zvezek A5 format (za literarne zapise; imajo od 6. – 9. razreda),
– mapa (z rinki; vanjo bodo vlagali slovnična pravila in razlago – imajo do konca devetletke),
– učbenik Slovenščina za vsakdan 7 ter berilo Novi svet iz besed 7.
Učenci ne prinašajo vsega naštetega k vsem uram, ampak po dogovoru (slovnico: veliki zvezek, mapo, učbenik; književnost: veliki, mali zvezek in berilo). V razredu imajo na razpolago tudi prostor v omari, kamor lahko odložijo mape, berila, učbenike …
Učenci preberejo 4 knjige domačega branja, to je obvezno za vse učence (dve knjigi dobijo v šoli, dve si izberejo sami). Vse vsebine bomo preverjale.
Seznam knjig za FBZ je že zapisan v zvezku za spisje – poznavanje vsebine bomo preverjale na urah, namenjenih Finžgarjevi bralni znački – knjige morajo biti prebrane do začetka februarja.
Pisno preverjanje znanja z ocenjevanjem – na tak način preverjamo slovnico.
Ustno preverjanje znanja z ocenjevanjem – učenci pripravijo govorni nastop iz umetnostnega (bajka, basen) in neumetnostnega besedila (opis kraja), seveda pa bomo tudi spraševale (učenci so seznanjeni z datumi); tudi deklamacijo pesmi.
Pri vseh preverjanjih znanja z ocenjevanjem velja naslednja lestvica ocen: do 47% nezadostno (1), od 47% zadostno (2), od 65% dobro (3), od 80% prav dobro (4) in od 90% odlično (5).
Pričakovani rezultati ob koncu 7. razreda:
|
neumetnostno besedilo (slovnica) |
umetnostno besedilo (književnost) |
|
Učenci spoznajo naslednje jezikovne pojme in izraze: – stalna besedna zveza, – zaznamovana in nezaznamovana beseda, – sklanjanje samostalnikov moškega, ženskega in srednjega spola, – kazalni, vprašalni in oziralni zaimek, – svojilni zaimek, – glavni in vrstilni števnik, – povedni, velelni in pogojni naklon, – predlog, – stavek, enostavčna, dvostavčna poved, – stavčni členi: osebek, povedek, predmet, prislovno določilo, – dvopičje. Besede znajo vanje uvrstiti in utemeljiti odločitev. Poznajo pismo, vabilo, opis države, opis življenja osebe, predstavitev kraja, pripoved o poteku dogodkov, pripoved o doživetjih, javna obvestila, osebni/telefonski/ raziskovalni/prepričevalni/pogajalni pogovor. |
1. Učenci/učenke poznajo in uporabljajo naslednje strokovne izraze ter jih znajo opisati: – komična perspektiva, – ljubezenska tema(tika), – vsevedni pripovedovalec, – lirska in epska pesem, – ritem, – onomatopoija/podobnoglasje, – nagovor/ogovor, – pretiravanje, – inverzija, – basen, – pripovedka, – bajka. 2. Učenec pozna književnike in njihova dela: F. Levstik, J. Jurčič, T. Pavček, Homer. |
Učenci dokaj redno dobivajo tudi domače naloge (krajše). Prosimo, da jih vzpodbujate, da jih bodo redno pisali.
Če imate morebiti še kakšno vprašanje, vam bomo nanj z veseljem odgovorili, ko se vidimo, do takrat pa vas, v upanju dobrega sodelovanja, lepo pozdravljamo.
8. razred
Učenci imajo štiri ure tedensko. Za predmet potrebujejo sledeče:
– črtani zvezek A4 format (na eni strani za jezikovne vaje in na drugi za spisje),
– 100-listni zvezek A5 format (za literarne zapise; imajo od 6. – 9. razreda),
– mapa (z rinki – že od 6. r.; vanjo bodo vlagali slovnična pravila in razlago – imajo do konca devetletke),
– delovni zvezek Slovenščina za vsak dan 8 ter berilo Novi sveti iz besed 8.
Učenci ne prinašajo vsega naštetega k vsem uram, ampak po dogovoru (slovnico: veliki zvezek, mapo, DZ; književnost: veliki in mali zvezek – berila imamo v šoli, zato jih ni potrebno nositi). V razredu imajo na razpolago tudi prostor v omari, kamor lahko odložijo mape, DZ …
Učenci preberejo 4 knjige za domače branje (dve knjigi dobijo v šoli, ostale po lastnem izboru). Vse vsebine bomo preverjale. Vsebino ene knjige bomo tudi pisno preverile in ocenile.
Seznam knjig za FBZ je že zapisan v zvezku za spisje – poznavanje vsebine bomo preverjale na urah, namenjenih Finžgarjevi bralni znački.
Pisno preverjanje znanja z ocenjevanjem – na tak način preverjamo predvsem slovnico, v 8. razredu pa tudi poznavanje Prešerna in romantike.
Ustno preverjanje znanja z ocenjevanjem – učenci bodo pripravili govorni nastop iz umetnostnega (Prešeren – pesmi) in neumetnostnega besedila (razlaga nastanka pojava), seveda pa bomo tudi spraševale (učenci so seznanjeni z datumi); tudi deklamacijo Povodnega moža.
Pri vseh preverjanjih znanja z ocenjevanjem velja naslednja lestvica ocen: do 47 % nezadostno (1), od 47 % zadostno (2), od 65 % dobro (3), od 80 % prav dobro (4) in od 90 % odlično (5).
Učenci v 8. razredu usvojijo naslednje izobraževalne cilje:
|
neumetnostno besedilo (slovnica) |
umetnostno besedilo (književnost) |
|
Učenc pozna, razume, opiše in uporablja naslednje jezikoslovne izraze: – sleng, – slogovno zaznamovana beseda, slogovno nezaznamovana beseda, – domača beseda, prevzeta beseda, – glagolski vid, dovršnik, nedovršnik, – veznik, nepravi veznik (vezniška beseda), – enostavčna poved, dvostavčna/zložena poved, – prilastek, – podredno zložena poved, – glavni stavek, odvisni stavek/odvisnik (osebkov, predmetni, časovni, krajevni, načinovni, vzročni, namerni, pogojni, dopustni, prilastkov), – umetnostno, neumetnostno besedilo, – subjektivno, objektivno besedilo, – neuradna in uradna zahvala, opravičilo, – opis naprave/postopka, razlaga nastanka naravnega pojava, nasvet strokovnjaka, besedilo ekonomske propagande, poštni obrazci.
|
Učenec pozna in uporablja naslednje strokovno izrazje: Pesništvo: – kitica: štirivrstičnica, trivrstičnica, – rima (vrste), – refren, – ep (pesnitev), balada, romanca, sonet, – primera, stalni okrasni pridevek, metafora, stopnjevanje, – ljubezenska pesem, socialna pesem. Proza: – socialna tema(tika), – roman. Dramatika: – komedija, – dialog/dvogovor. 2. Učenec pozna književnike in njihova dela: Linhart, Vodnik, Prešeren, Kersnik, Tavčar, Aškerc, Menart, Grafenauer, Tolstoj, Swindells, Schuster |
Učenci dokaj redno dobivajo tudi domače naloge (krajše). Prosimo, da jih vzpodbujate, da jih bodo redno pisali.
Če imate morebiti še kakšno vprašanje, vam bomo nanj z veseljem odgovorile, ko se vidimo, do takrat pa vas, v upanju dobrega sodelovanja, lepo pozdravljamo.
9. razred
Učenci imajo slovenščino štiri ure tedensko. Za predmet potrebujejo sledeče:
– črtani zvezek A4 format (na eni strani za jezikovne vaje in na drugi za spisje),
– 100-listni zvezek A5 format (za literarne zapise; imajo od 6. do 9. razreda),
– mapa (z rinki; vanjo bodo vlagali slovnična pravila in razlago – imajo do konca devetletke),
– delovni zvezek Slovenščina za vsakdan 9 ter berilo Z roko v roki.
Učenci ne prinašajo vsega naštetega k vsem uram, ampak po dogovoru (slovnico: veliki zvezek, mapo, DZ; književnost: veliki in mali zvezek – berila imamo v šoli, zato jih ni potrebno nositi). V razredu imajo na razpolago tudi prostor v omari, kamor lahko odložijo mape, DZ …
Učenci preberejo 3, 5 ali 7 knjig domačega branja, to je obvezno za vse učence (dve knjigi dobijo v šoli, ostale po lastnem izboru). Vse vsebine bomo preverjale Vsebino ene knjige bomo tudi pisno preverile in ocenile.
Seznam knjig za FBZ je že zapisan v zvezku za spisje – poznavanje vsebine bomo preverjale na urah, namenjenih Finžgarjevi bralni znački.
Pisno preverjanje znanja z ocenjevanjem – na tak način preverjamo predvsem slovnico; proti koncu šolskega leta bodo pisali tudi pregledni test iz slovnice in književnosti; pisali pa bodo tudi potopis.
Ustno preverjanje znanja z ocenjevanjem – učenci bodo opravili dva govorna nastopa: iz umetnostnega (referat – natančna navodila so v zvezku za spisje; učenci pokažejo pisno predlogo lahko že prej, da jo pregledamo, na dan govornega nastopa pa jo morajo oddati) in neumetnostnega besedila (ocena filma ali gledališke predstave); seveda pa bomo tudi spraševale; tudi deklamacija Glose.
Pri vseh preverjanjih znanja z ocenjevanjem velja naslednja lestvica ocen: do 47 % nezadostno (1), od 47 % zadostno (2), od 65 % dobro (3), od 80 % prav dobro (4) in od 90 % odlično (5).
Učenci v 9. razredu usvojijo naslednje izobraževalne cilje:
|
neumetnostno besedilo (slovnica) |
umetnostno besedilo (književnost) |
|
Učenci spoznajo naslednje jezikovne pojme in izraze: – praktičnosporazumevalno, strokovno in publicistično besedilo, – medmet, – priredna in podredna poved, – socialna in funkcijska zvrst, – strokovna beseda, – tvorjenka, netvorjenka, – členek, – večstavčna poved, – posledično, pojasnjevalno, sklepalno, vezalno, protivno in ločno priredje, – polstavek, pastavek, – pristavek, – zvočnik in nezvočnik, – trpnik, tvornik, – krajšava, simbol, kratica, okrajšava, – pomišljaj, vezaj. Besedilo uvrstijo k medmetom, členkom in utemeljijo svojo odločitev. V dvostavčnih povedih določijo S-zgradbo in vrsto priredja. Poznajo glasove slovenskega knjižnega jezika. |
1. Učenec pozna in uporablja naslednje strokovno izrazje: Pesništvo: – stalne pesniške oblike: glosa, gazela, – ritem, – stopica: jamb, trohej, amfibrah, – prosti verz, kitica, – metafora, nastanek metafore, simbol, – razpoloženjska pesem, miselna pesem. Proza: – zunanja zgradba, – notranja zgradba: motivacija (psihološka, sociološka), književna oseba, književni čas, književni prostor, dogajanje (zgodba, analitična in sintetična zgradba), – novela, črtica. Literernozgodovinska obdobja in smeri: pismenstvo, protestantizem, razsvetljenstvo, romantika, realizem, moderna. 2. Učenec pozna književnike in njihova dela: Trubar, Cankar, Murn, Kette, Župančič, Kosovel, Kovačič, Kovič, Strniša, Makarovič, B. A. Novak, Shakespeare. |
*odebeljeno – nižja raven, navadno – temeljna raven, ležeče – višja raven
Učenci dokaj redno dobivajo tudi domače naloge (krajše). Prosimo, da jih vzpodbujate, da jih bodo redno pisali.
Če imate morebiti še kakšno vprašanje, vam bomo nanj z veseljem odgovorile, ko se vidimo, do takrat pa vas, v upanju dobrega sodelovanja, lepo pozdravljamo.
Jesenice, september 2012 Aktiv učiteljic slovenščine