Pri pouku gospodinjstva smo se v tem tednu pogovarjali o pomenu lokalno pridelane hrane, predvsem pa o tem, da je tako za nas, kot tudi za naše okolje dobro, če je hrana pridelana na ekološki način.

S tem ko uživamo živila iz lokalne pridelave, vnesemo v svoje telo več vitaminov, saj hrana do nas potuje po t.i. kratki verigi, kjer ni dolgega transporta in skladiščenja. Poleg tega z nakupom teh živil podpiramo domače pridelovalce in predelovalce hrane in s tem ohranjamo delovna mesta ter obdelanost kmetijskih površin. Zaradi kratkega transporta je obremenjevanje okolja z izpušnimi plini manjše, poleg tega pa porabimo manj embalaže. Nenazadnje pa počasi in vztrajno vplivamo na to, da se poveča samooskrba naše države, ki je daleč premajhna.

Več informacij o pomenu lokalne pridelave in o samem projektu pa najdete na spletni strani projekta.

Kar pa se tiče same ponudbe hrane na naši šoli, smo ta dan jedli res tradicionalne jedi. Tako kot večina šol smo ponudili med, maslo, kruh, mleko in jabolka slovenskih proizvajalcev. Poleg tega pa so imeli učenci in tudi zaposleni na voljo še zaseko (seveda v kombinaciji s česnom) ter proseno kašo s suhimi slivami. 

Vsi smo bili presenečeni, ko smo videli, kakšna vrsta se je naredila pri mizi, kjer smo ponujali zaseko. Veliko učencev je zraven vzelo tudi česen, ki so ga z užitkom pojedli. Učenci so nam rekli, da bi želeli zaseko jesti še kdaj, saj jim je bil okus res všeč, čeprav je večina od njih to jed prvič poskusila.

Tudi šolsko kosilo je bilo tradicionalno obarvano. Osebje kuhinje je pripravilo slasten “ajmoht” in ajdove žgance, za posledek pa skutne štruklje.

Saša Femc Knaflič, vodja šolske prehrane