Ob 9. uri smo prisluhnili govoru predsednika Republike Slovenije, g. Boruta Pahorja, in ge. Simone Kustec, ministrice za izobraževanje, znanost in šport. Sledila je predstavitev programa, kmalu za tem pa smo se razdelili v skupine in pričeli z delom.
Sodelujoči v 1. in 2. sobi so se pogovarjali o temi z naslovom Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine. Tema je bila zelo zanimiva, pogovor je potekal vse od robotov do prihodnosti pa vse do preteklosti. Vmes pa je beseda nanesla tudi na pouk v času šolanja na daljavo. V naslednjih dveh zoom sobah pa so se navzoči pogovarjali o poteh do poklica.Razprava je potekala v smeri izobraževanja, nadaljevala o poteh izobraževanja in se končala pri številu praktičnih predmetov v šoli. Učenci so nanizali kar nekaj zanimivih predlogov glede preoblikovanja učnih načrtov in le upamo lahko, da se bo kaj od povedanega tudi upoštevalo. 5. in 6. skupina se je osredotočila na poklice prihodnosti in sedanjosti. Med razpravo so si bili sodelujoči enotni, da bo precej poklicev izumrlo, nastalo pa bo tudi veliko novih. Pomemben poudarek so dali tudi znanju tujih jezikov. Svojo razpravo pa so zaključili s tem, da se zavedajo, da bodo v bodoče nekatere zaposlene nadomestili roboti, a ne vseh. Vlogo robotov mladi vidijo predvsem pri opravljanju nevarnejših in fizično zahtevnejših delih.
O Sloveniji, Evropi in svetu (pozitivno, negativno, zanimivo) pa se je razpravljalo v 7. in 8. skupini.Debata je nanesla tudi na število fakultet v Sloveniji in Evropi ter v svetu. Ugotovili so, da v Sloveniji primanjkuje fakultet za vse študijske programe (nekaterih smeri se pri nas ne da študirati). V kolikor bi ustanovili nekatere fakultete, bi s tem ne le prepričali Slovence, da ostanejo v Sloveniji, ampak bi tudi študente iz tujine privabili k nam.
V 9. in 10. sobi pa so razpravljali o vplivu Covida-19 na izbiro poklica. Mnogi so bili mnenja, da novi koronavirus na izbiro poklica zaenkrat še ne vpliva močno, morda se bo več dijakov odločalo za študij medicine, da bi pomagali ljudem in celotni družbi pri soočanju z raznimi epidemijami. Razpravljavci so si bili enotni, da učenci v osnovni šoli ne dobijo zadostnega pregleda nad poklici.
Okoli 11. ure je sledilo poročanje skupin, ki je bilo časovno omejeno. Učenci so bili pravi parlamentarci, saj so svoje ugotovitve predstavili navzočim, podali še kak predlog in odločno zagovarjali svoja stališča. Nad izvlečki skupin so bili navdušeni tudi gostje, ki so se bolj aktivno vključili v razpravo po poročanju skupin. Le-ti pogovori so se navezovali na marsikatero že obdelano temo in odprli nova vprašanja, priča pa smo bili mnogim različnim mnenjem, kar pa je seveda dobrodošlo, saj smo bili na parlamentu.
Še bi lahko razpravljali, a nas je moderator malce pred 13. uro opomnil, da se naše srečanje zaključuje. Prijazno so se nam zahvalili za sodelovanje in nas povabili k naslednjemu Otroškemu parlamentu, ki bo drugo leto, in upajmo, da se bomo takrat srečali v živo.
Zapisala: Gloria Struna, 9. a