Brdavs se začne smejati,
Krpana želi domov poslati.
Reče mu, naj gre, dokler se mu smili,
bolje – kot da žena za njim cvili.
Če pa bo ga razjezil,
ga bo, tako kot druge, ubil.
Krpan mu reče, da se mu mudi
in da hiter dvoboj si želi.
Roko si data,
potem si s konjem nasproti zadirjata,
Brdavs je meč vzdignil,
Krpan pa, kot bi mignil,
potegne ga na tla
in reče, naj se grehov pokesa.
Vzame mesarico
in odseka mu betico.
Tijan Gutić |
,,Ej, ti, moj Krpan,
čeprav si vsem poznan,
te snedel bom za malico,
s tole ostro palico.
Avstrijsko cesarstvo moja bo last,
saj speljal te bom v grdo past.”
”Oh, Brdavs, se spet šopiriš,
mešaš zrak, z rokami kriliš,
pohodil te bom kakor ščurka,
da v cesarstvu tem bo žurka.
V svojo pest se ujel boš sam,
in ‘s cesarstva boš pregnan.
Jurij Slivnik |
Brdavs Krpana nekaj psuje,
kaj govorita, se ne čuje.
Krpan za psovke se ne zmeni,
saj dobro ve, kaj v njegovi je domeni.
V glavi kuje nove plane,
s čim Brdavsa naj ukane.
Končno se mu utrnila je ideja,
da zanj bo najbolj primerna visoka veja.
Ko Brdavsa bo obesil,
svoje ljudstvo s tem bo rešil.
A kaj, ko veja ni zdržala
in v nevarnosti bila je Krpanova glava.
Takrat segel je po kiju in sekiri
ter nad Brdavsom izvedel harikiri.
Iris Adrović |
”Ali je to tisti Krpan,
ki prišel je zaman?”
se pošalil je Brdavs.
Prišel sem po tvojo glavo,
ne pa na tvojo zabavo,”
mu odgovori Krpan.
Čeprav ga zabole roke,
ko jih Krpan zagrabi,
se ne zgane in
kot kip ostane.
,,Pokaži že enkrat svoj meč,
mudi se mi domov za peč,”
pravi Krpan na ta strašni dan.
Adijana Subotić |
,,Ali je to tisti Krpan,
ki ste ga poklicali od daleč stran?
Mar revež bi ostal doma
pa živel še mesec ali dva.
Kmet doma naj bo, kosi naj travo,
ne hodi naj na Dunaj, da skrajšam ga za glavo.”
,,Res prišel sem jaz od daleč stran,
govorili so, da si velik, strašen in močan.
A dragi moj Brdavs, kaj ti to pomaga,
ko kmet slovenski pride in te premaga,
še preden se okrog obrneš, ti pokaže vraga.
Opraviči Bogu se za grehe, mnogo si grešil,
ko opravim s tabo, se več ne boš zbudil.”
Tinkara Lipovec |
Krpan Brdavsu pravi to,
skesa naj se, saj izgubil bo.
,,Brdavs po imenu, to si ti,
naj glavo cesar obdrži.”
Brdavs se razjezi takoj
in pravi, da mu teče znoj,
v šali pravi tudi to,
da glava z njim ostala bo.
Krpan v smehu pravi mu:
,,Podaj mi roko, brez strahu.”
Krpan ga stisne prehudo,
Brdavsu kri zalije roko.
Aljaž Jakopič |
