Včeraj in danes so imeli učenci 6. b, c in č delavnice o nenasilni komunikaciji. Cilj delavnice je bil, da se pri učencih krepi stališče, da je nasilje nesprejemljivo. Pogovarjali smo se o tem, kaj je nasilje, o vrstah nasilja, o razlikah med tožarjenjem in iskanjem pomoči, o razlikah med prijateljskim zbadanjem in psihičnim nasiljem.
Veliko časa smo posvetili razmisleku o tem, kaj naredimo, če se znajdemo v vlogi žrtve nasilja in opazovalca nasilja. Naš pogovor pa so popestrile tudi razne sprostitvene igre in spoznavne igre. Vsak razred je eno uro preživel tudi s policisti, ki so temo nasilja predstavili še s svojega zornega kota, poleg tega pa so zaradi aktualnega časa predstavili nevarnosti pirotehničnih sredstev.
Še nekaj odločitev, ki so jih ob koncu delavnice zapisali učenci 6. b:
- Poklicala bom učiteljico, ko se bodo fantje stepli.
- Med odmorom se bom raje pogovarjal, kot pa da se tepem s copati.
- Ne bom dovolila dvema sošolcema, da se norčujeta iz drugih.
- Pomagala bom učenki, ki se je v letošnjem letu priselila iz tuje države.
- Prijazen bom do vseh sošolcev in sošolk.
- Ne bom žaljiv do drugih in jih ne bom pretepal.
- Na bom zafrkaval drugih.
- Sošolce bom klical po njihovih imenih.
- Če bom v razredu opazila konflikt, ne bom stala tam, ampak bom poiskala učitelja in poskušala dati učenca narazen.
- Ne bom se smejala traparijam, ki ne sodijo v šolo.
BESEDILO in FOTO: ga. Andreja Jalen