Za zajtrk smo tokrat vsi poskusili nekaj žlic domačih koruznih žgancev, ki so jih kmetje jedli skoraj vsako jutro, da so lahko čez dan opravljali težka dela na kmetiji. Tudi nam so majice postale oprijete, saj so nam mišice nemudoma zrasle za nekaj centimetrov. 🙂
Po zajtrku nam je gospa Jerneja razložila, kako iz žita pridemo do kruha. Skupaj smo zamesili kruh. V roke smo dobili veliko kuhalnico in ugotovili, da mora biti gospodinja za to opravilo zelo močna. Hitro smo začutili težo testa v naših ročicah, ki so po nekaj sekundah že dodobra protestirale. Še dobro, da so Frenk, Nejc in Primož bolj pri močeh in so gnetli, da se je kar kadilo.
Ko je testo vzhajalo smo pospravili sobe, svoje stvari zložili (vsaj upamo, da se temu lahko reče) v kovčke in pripravili vse potrebno, da smo odhiteli na igro. Uživali smo v nogometu, guganju,…
Iz testa je bilo potrebno oblikovati in dobro pregnesti hlebčke. Zavihali smo rokave, si umili roke, nadeli predpasnike in kape ter se razporedili okrog mize. Pomokali smo roke in prav vsak je pregnetel svoj hlebček testa ter ga položil v pehar. Vmes je gospod Frenk pripravil krušno peč, da bodo lahko naši hlebčki testa postali čisto pravi, lepo zapečen in hrustljav kruh. Se vam že kaj cedijo sline?
Medtem, ko se kruh peče, mi uživamo in se zabavamo na igralih, še prej pa smo napisali razglednice. Če smo jih pravilno napisali, jih boste nekaj dni za nami prejeli v poštni nabiralnik. 🙂
Tako, naše dogodivščine na kmetiji se bližajo koncu. Še vedno smo vsi veseli in zdravi in žal vam moramo povedati, da nihče od nas še ne bi šel že danes domov. Kot kaže, nas bo pred odhodom domov pozdravilo tudi sonce, ki ga nekaj dni nismo videli, pa nič zato. Imeli smo se super. Upamo, da niste pozabili na včerajšnje navodilo, da pripravite ušesa. Še malo, pa bomo spet doma v vašem objemu.
Učenke in učenci 2.b
Izjava dneva: »A gremo res že domov? Kr neki!« 🙂