Danes zjutraj smo se polni pričakovanj odpeljali proti najvišje ležeči vasici na primorskem, 1083m visokem Vojskem. Mirna vožnja po sprva široki dvopasovnici, na koncu pa prijetno zaviti gorski cesti, je minila kot bi mignil.
V rekordnem času smo odnesli kovčke v sobe, si uredili postelje, obleke zložili v omaro in se najedli dobrega kosila, ki so ga pripravili tukajšnji kuharji. Po kosilu je sledil vrhunec današnjega dne. Po prejetih informacijah o smučarski opremi in rokovanju z njo, smo se v strumni četici odpravili proti smučišču, nekateri prvič v življenju. Vsi smo se naučili varno zaustaviti, nekateri smo naredili prve uspešne zavoje in se naučili voziti z vlečnico, tisti najboljši pa so nam že od samega začetka demonstrirali svoje znanje na strmini.
Po dobrih dveh urah smučanja smo se prijetno utrujeni vrnili nazaj v dom, kjer smo imeli do večerje nekaj malega časa zase.
Po večerji smo se ponovno oblekli, si nadeli naglavne svetilke in odšli raziskovat svet okoli naše prijetne vasice. Nekateri bolj, nekateri manj utrujeni smo se že nekaj časa nazaj prepustili v svet sanj, saj nas jutri čaka nov dan, poln dogodivščin.