Mati narava nas je še enkrat razveselila. Po dolgem, dolgem času smo doživeli pravo zimsko idilo. Zjutraj nas je pričakala skoraj pol metra debela snežna odeja. Smučati ali ne smučati – to je bila skoraj nerešljiva uganka. A planiški VIP je deloval. Sicer nismo obiskali šotora polnega dobrot, smučarsko progo pa so nam vseeno poteptali ravno, ko smo se »prikotalili« do naše prijateljice žičnice. Tako lahko v našo evidenco napišemo novo smučarsko črtico.
Popoldan smo raje ostali v varni toplini našega doma, ki ima tudi mini kino dvorano. Film o planiških teptačih nas je navdušil. Kljub obilici najmodernejših strojev so pri pripravi letalnice še vedno najpomembnejše človeške noge.
Večerno dogajanje pa naj za enkrat ostane skrivnost…